V nedeljo 6.11 smo spremljali 2.dan (ki je bil hkrati tudi zaključni dan) mednarodnega turnirja v Zalogu.

Že prvi dan je ponudil obiskovalcem veliko lepega hokeja, igralcem selekcij U-9 in U-7 pa veliko veselja in priložnosti za uživanje na ledenih ploskvah (novico o prvem dnevu turnirja si lahko ogledate na tej povezavi).

Drugi dan se je začel z zadnjim krogom tekmovanja po skupinah. V bojih za višja mesta v skupinah je bilo več ali manj že vse odločeno tekom prvega dne. So pa bili toliko bolj zanimivi boji za sredino lestvice, ki je prinašala nadaljnje tekmovanje za mesta od 5. do 8..

Na koncu se je razpletlo tako, da so se v razigravanje od 5. do 8. mesta uvrstile ekipe HC Bolzano Junior in HK MK Bled iz 1.skupine ter EC KAC in KHL Medveščak 2 iz 2.skupine. Že prej je bilo jasno, da bodo v polfinalu nastopile ekipe HK Slavija Junior 1 ter KHL Zagreb iz 1.skupine ter HK Olimpija 1 in HD Jesenice Mladi iz 2.skupine.

Boj za končna mesta od 9. do 12. je čakal ekipe KHL Medveščak 1 in HK Olimpija 2 iz 1.skupine ter HK Slavija Junior 2 in Szigeti Bikak iz 2.skupine.

Ekipe so se najprej pomerile križno z nasprotnimi ekipami iz druge skupine po sistemu “boljše uvrščeni s slabšim uvrščenim”. Prvi zaključni dvoboji so bili zelo zanimivi. Razpletlo se je tako, da se je v finalnih dvobojih ekipa HK Olimpija 2 pomerila z ekipo KHL Medveščak 1 za končno 9.mesto na turnirju, HK Olimpija 1 pa se je zanesljivo uvrstila v finale, kjer jo je čakal domačin HK Slavija Junior 1.

Ne glede na rezultate posameznih ekip, pa je dobra volja in borbenost ostala prisotna pri vseh. Otroci so se zabavali, borili, živčno spremljali razplete in preračunavali kdo se bo s kom kdaj pomeril.

Med napetim čakanjem med tekmami so si otroci krajšali čas s srečelovom, ki ga je organizirala domača ekipa ter z navijanjem za svoje in tuje soigralce. Pred zaključnimi dvoboji smo lahko spremljali še tekmovanje v t.i. skill-competitions, kjer smo videli dobro drsanje igralcev in vratarjev.

Igralci so nestrpno dočakali zaključne boje. V teh tekmah se je pokazalo pravo srce in veselje igralcev do hokeja. Besede trenerjev Andraža Praprotnika in Roka Prusnika: “To so tekme zaradi katerih treniraš hokej. Zdaj pa pojdite na led in uživajte na polno” so se igralcem vtisnile v spomin in zares so odšli na led in uživali na polno. Pri marsikateremu igralcu je bila prisotna simpatična napetost in trema, ki jo pred tekmami v rednem delu nismo zasledili. Vendar to igralce ni zmotilo in je zgolj celotnemu dogajanju dodalo svoj čar.

Med zaključnimi boji smo doživeli bučno navijanje s tribun, veselje, radost in borbenost vseh igralcev. Na koncu pa je zmagal ekipni duh. In to je nekaj, kar Olimpijini igralci imajo. Vsak igralec je karakter za sebe, a ko stopijo skupaj, jih nič ne ustavi. To se vidi in pozna povsod – v slačilnici, na tribunah, med ogrevanjem in seveda kar je najbolj pomembno, na ledu. Tudi, ko v posameznih trenutkih in ob posameznih menjavah igralcem Olimpije ni šlo vse po načrtu, je vedno prevladala ekipa. Če v danem trenutku ni šlo dobro enemu, je bolje zaigral drugi. Če v posamezni tekmi ni šlo najbolj enemu napadu, je bolje zaigral drugi. Vzpodbujanje in bodrenje na klopi za rezervne igralce je nekaj kar Olimpija ima in to je glavno.

Najprej je ekipno moč prikazala ekipa HK Olimpija 2. Med turnirjem niso vedno igrali najbolje in tako kot znajo. Vendar so s trenerjem Andražem Praprotnikom uspeli iz slabih trenutkov potegniti prave lekcije in takrat ko je bilo najbolj pomembno, so tudi najbolje igrali. Besede trenerjev: “Ni pomembno, koliko golov daš slabši ekipi. Pomembno je, koliko se boriš in si upaš proti tistim, ki so boljši od tebe” so zopet zadele bistvo in igralci HK Olimpije 2 so se na koncu zasluženo veselili 9. mesta.

Nato pa je sledil veliki finale. Rezultat sam po sebi niti ni  tako pomemben, ker je to samo eden izmed rezultatov, ki jih bodo imeli igralci v svojih karierah na tisoče. Pomembna pa je vsa zgodba okoli rezultata. Ekipi se je že v prvih bojih 2.dneva videlo, da se pripravlja nekaj velikega. Želja je bila takoj prisotna, vendar sta živčnost in trema prispevala svoje in kljub zanesljivim zmagam na poti do finala, je lahko trener v vsaki tekmi videl nekaj pomembnih napak. Pred finalno tekmo so imeli igralci nekaj ur časa, da so se v miru zbrali. Postopoma se je gradila koncentracija in trener Rok Prusnik je poskrbel, da je bila na višku ravno takrat, ko je bilo to najbolj pomembno. Tekma se je že od prve sekunde dalje razplamtela v pravi boj. Olimpija je napadala, igralci so se borili za vsak plošček, ob vsaki menjavi so se medsebojno bodrili. Na trenutke je izgledalo, kot da hočejo vsi skočiti na led in pomagati svojim soigralcem. Pred vsako menjavo so igralci na glas odštevali zadnje sekunde pred piskom sirene, ki označuje čas za menjavo in takoj ob pisku (oz. delček sekunde prej…) se je trojka zapodila na led in pogled na fante je povedal vse: Danes gre zmaga v Tivoli in tega nihče ne more preprečiti. Odlični igralci Slavije so se sicer uspeli na začetku zoperstaviti zelenim in v danem trenutku v tekmi celo vodili s 3:1. A srce in želja je bila vseeno na strani Olimpije in prišle so zelene minute, ko se je rezultat kar naenkrat spremenil v vodstvo 6:3. Od tu naprej ni bilo več vrnitve. Po pisku sirene je končni rezultat kazal 7:4 za igralce Olimpije in slavje se je lahko začelo….

Zmagala je ekipa in tej ekipi je ime HK Olimpija.

Zapisal: Vladimir Ban

Podatke, rezultate in ostalo v povezavi s turnirjem si lahko ogledate na tej povezavi.

Fotogalerijo s prvega in drugega dne si lahko ogledate na tej povezavi.