V sodobnem športu, kjer vsaka poteza odloča o športnikovi prihodnosti, finančnem položaju, ugledu in popularnosti, mnogi mislijo, da prostora za šibkost, naj bo telesna ali duševna, ni. Duševne težave v športu so precej pogostejše, kot si morda mislimo, ko športnike vidimo nasmejane, z medaljami okoli vratu, s pokali v rokah in obkrožene z oboževalkami in oboževalci.
V analizi, ki je zajela 22 raziskav, avtorji v »British Journal of Sports Medicine« ugotavljajo, da se tesnoba ali depresija pojavljata pri več kot 30 % profesionalnih športnikov (1). V »American College of Sports Medicine« navajajo, da 35 % športnikov trpi za izgorelostjo, depresijo, tesnobnostjo ali motnjami hranjenja. Za primerjavo – v ZDA je pojavnost različnih duševnih bolezni 20 % (3), kar pomeni, da so včasih športniki lahko še bolj dovzetni za takšne probleme. Težave seveda niso omejene samo na profesionalne športnike, govorimo tudi o upokojenih športnikih, trenerjih in ostalih športnih delavcih.
Zakaj se duševne težave tako pogosto pojavljajo tudi pri športnikih, če pa naj bi telesna dejavnost pozitivno vplivala na počutje?
Profesionalni športniki se pogosteje kot običajni ljudje srečujejo s tekmovalnim okoljem, ki spodbuja perfekcionizem, kaznuje vsako napako in v katerem nenazadnje duševne težave še vedno veljajo za tabu. Izpostavljeni so tako zunanjemu pritisku rezultata (mediji, navijači) kot notranjemu (strah pred poškodbami in soočanje z njimi, stalen pritisk uspeha in dobrih predstav). Poleg tega je prisotnih ogromno individualnih stresorjev, prisotnih pri vsakem izmed nas (vsakodnevne težave, družina, itd.).
Zakaj je okoli mentalnega zdravja še vedno prisotne toliko stigme?
– ne zavedamo se, kako pogoste so duševne težave in mislimo, da bomo »izpadli čudni«;
– težave je včasih težko prepoznati (duševnih težav ne moremo diagnosticirati z rentgenom ali slikanjem z magnetno resonanco, ne obstaja niti laboratorijski test, ki bi »ugotovil tesnobo«);
– zanikanje, na primer s strani igralca, ki si noče priznati, da ima probleme, da ni popoln in neuničljiv, ali s strani trenerja, ki noče izgubiti najboljšega igralca, ker »je malo žalosten«;
– pomanjkanje varnosti in podpore (športnika je strah, kako bodo soigralci, prijatelji in ostala javnost reagirali na razkritje težav);
– izguba služba/ekipe (zaradi miselnosti »push through everything« igralca skrbi, da bo izpadel šibak in nepripravljen in da bo zaradi težko dobil novo pogodbo ).
Glavni razlog za zgornje razloge je pomanjkanje komunikacije in govora o težavah. Ozaveščajmo, komunicirajmo strpno in brez obsojanja, poslušajmo in spoznavajmo osebne zgodbe ljudi z duševnimi težavami.
Kako prepoznamo športnika, ki se morda sooča z mentalnimi težavami?
Težko je v nekaj alinejah povzeti značilnosti posameznika, ki se spopada sam s sabo. Vsak odreagira na svoj način in včasih je najboljši pokazatelj le sprememba načina obnašanja. Spodaj je naštetih še nekaj pogostih odzivov:
– začne se izogibati druženju s prijatelji;
– na videz deluje bolj tiho, odmaknjeno kot običajno;
– je vzdražljiv, frustriran/a;
– nima energije in motivacije
– brez apetita, slabo spi.
Če omenjene znake športnik prepozna pri sebi, je pomembno, da jih naslovi in poišče pomoč.
Kako poskrbeti za svoje mentalno zdravje?
– pogovor z osebo, ki ji zaupaš (to je lahko prijatelj, soigralec, sorodnik, zdravstveni delavec ali klic na anonimno številko – glej spodaj);
– ohranjaj svoj socialni krog;
– dovolj spanja;
– zdrava prehrana;
– čas za samorefleksijo (razmišljaj, kaj povečuje tvoj stres, so to zunanji vplivi, npr. trener, ali notranji dejavniki);
– posveti se skrbi zase, delaj stvari, ob katerih se počutiš dobro. Obstaja veliko tehnik, s katerimi si lahko pomagamo, ko se zdi, da je »vsega preveč«, npr. tehnike sproščanja, čuječnost, obvladovanje stresa, itd.
Odlične nasvete za samopomoč najdemo na spletni strani https://nisiokejpovejnaprej.si/.
Kdaj in kje poiskati pomoč?
Strokovno pomoč je treba poiskati, ko čutimo, da težav ne moremo več obvladovati, ko je naše vsakodnevno delovanje ovirano ali nenadoma močno spremenjeno (na treningu, doma, v šoli).
– osebni zdravnik;
– klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj): 01 520 99 00
– zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (24 ur na dan, vsak dan): 116 123
– svetovalnice Posvet: 031 704 707 in http://www.posvet.org/
– Društvo za pomoč osebam z depresijo in aksioznimi motnjami: www.nebojse.si
– spletna postaja za razumevanje samomora in pomoč: www.zivziv.si.
Kako pomagamo osebi, ki potrebuje »psihološko prvo pomoč« (panični napad, samomorilne misli, depresija, čezmerno pitje alkohola)?
NIJZ navaja, da je pristno zanimanje za osebo s težavami bolj pomembno od uporabe »pravih besed«. Veliko naredimo že s tem, da osebi prisluhnemo, jo skušamo razumeti in ji nudimo podporo. To seveda ne nadomešča strokovne pomoči. Osebo spodbudimo, da poišče ustreznega strokovnjaka.
Več o psihološki prvi pomoči:
https://www.zadusevnozdravje.si/pomagam-drugemu/psiholoska-prva-pomoc/prepoznam-pristopim-pomagam/
V nujnih situacijah odreagirajmo takoj!
Kdaj? Ko ocenimo, da je naše zdravje ali življenje oz. zdravje ali življenje naših bližnjih neposredno ogroženo:
– osebni zdravnik;
– urgentna psihiatrična ambulanta- Ljubljana (vsak dan med 8.15 in 14.45; (01) 4750 685)
– dežurna psihiatrična služba (popoldan in ponoči): (01) 5874 900
Beseda zdravnika (Tom Cvetkovič, dr. med.):
Če o duševnih težavah ne govorimo, to ne pomeni, da ne obstajajo. Vsak izmed nas se je že kdaj srečal s kakšno izmed nešteto oblik, v katerih se pojavljajo. Tako kot govorimo o zlomih in nategih mišic, tako moramo začeti obravnavati in prepoznavati tudi čustvene in psihične probleme. To velja tako za športnike in trenerje kot za nas- zdravstvene delavce.
Vsakega, ki se sreča z mentalnimi težavami – naj bo športnik ali ne – spodbujam, da o tem spregovori. Včasih je dovolj že en iskren pogovor s sorodnikom, prijateljem ali v nekaterih primerih s strokovno usposobljenim delavcem. Najpomembnejši pa je, kot povsod v življenju, prvi korak. Ne proti popolnem življenju brez težav. Proti življenju z vsemi radostmi in težavami, a obenem z opremljenostjo za spopadanje z njimi. In z zavedanjem, da nismo sami.
Tom Cvetkovič, dr. med.
(1) https://bjsm.bmj.com/content/53/11/700
(2) https://www.acsm.org/news-detail/2021/08/09/the-american-college-of-sports-medicine-statement-on-mental-health-challenges-for-athletes
(3) https://www.nami.org/mhstats
Literatura povzeta še s spletnih strani, ki jih toplo priporočam:
https://nisiokejpovejnaprej.si/
https://www.zadusevnozdravje.si/
